Beseda predsednika Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze

Čebelarstvo je v Sloveniji del narodne identitete. Slovenci se radi poistovetimo s svojo kranjsko čebelo, na katero smo upravičeno ponosni. Čebelarstvo je del naše kulturne dediščine, saj le redki ne poznajo našega edinstvenega čebelnjaka, poslikanih panjskih končnic, lectovih src, medenjakov … Čebelarska društva in zveze imajo svoje prapore, čebelarji imamo slovesne čebelarske obleke in svojevrstno linijo oblačil za prosti čas. Naši čebelnjaki so prave »stavbne umetnine« in so edinstvena »stavbna« kulturna dediščina Slovenije, v čebelnjakih slovenskim čebelarjem zaigrata duša in srce. Tam slovenski čebelar uživa skupaj s čebelicami, ki jim upravičeno pravimo, da so naše prijateljice. Čebelnjak je res nekaj edinstvenega, v njem diši po medu, propolisu, vosku … sliši se brenčanje čebel, skratka, za čebelarja nekaj najlepšega.

Vse to je bilo prepoznano tudi v mednarodnem okolju in slovensko čebelarstvo je bilo leta 2022 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, z nominacijo Slovensko čebelarstvo – način življenja. Kot prvo in edino doslej! Poleg tega 20. maja, na rojstni dan našega velikega rojaka in prvega učitelja čebelarstva na svetu Antona Janše, po predlogu Slovenije od leta 2017 praznujemo tudi svetovni dan čebel. Ne samo Anton Janša, tudi nekateri drugi slovenski čebelarji so pustili globoke sledi na različnih čebelarskih področjih, tako doma kot v tujini. Malokateri narod ali država se lahko primerja s tako izjemnim številom čebelarskih osebnosti, ki so delovale na Slovenskem. Čebelarska zveza Slovenije je že ob praznovanju prvega svetovnega dne čebel, leta 2018, izdala knjigo o velikih ljudeh slovenskega čebelarstva. Ponosni smo na vsakega posebej.

Eden izmed njih, ki je v svojem času – v prvi polovici 20. stoletja – v mnogočem izstopal in bil gonilna sila pri razvoju organiziranega čebelarstva v Sloveniji, je bil Avgust Bukovec. Posvečen mu je pričujoči zbornik, njegovo izdajo je podprla tudi Čebelarska zveza Slovenije. Kot vemo, je Bukovec deloval na mnogih področjih v slovenskem čebelarstvu: bil je neumoren organizator, čebelarski funkcionar, pisec, prevajalec, dolgoletni urednik revije Slovenski čebelar, zbiratelj poslikanih panjskih končnic in pobudnik ustanovitve slovenskega čebelarskega muzeja. Verjamem, da so številni avtorji, ki so sodelovali pri tem zborniku, uspeli celovito predstaviti delo in dosežke tako kompleksne osebnosti, kot je bil Avgust Bukovec. Za njihov trud jim izrekam zahvalo, zborniku pa želim, da ga bodo slovenski čebelarji in tudi ostali radi vzeli v roke.

Boštjan Noč,
predsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik Evropske čebelarske zveze