Nagovor predsednika Čebelarske zveze Slovenije

Spoštovane članice, spoštovani člani ČD Ljubljana!

V Sloveniji nas je več kot 10.000 čebelarjev, kar je glede na to, da nas je Slovencev približno dva milijona, zelo veliko. Čebelarimo z okoli 200.000 čebeljimi družinami. Poprečen čebelar ima torej manj kot 20 družin. Malo je čebelarjev z več kot 100 družinami, imamo pa enega izmed največjih čebelarjev v tem delu sveta, ki čebelari z več kot 2500 družinami. Več kot 210 čebelarskih društev in zvez je povezanih v Čebelarsko zvezo Slovenije – društveno nepridobitno strokovno organizacijo, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. Imamo svoje čebelarsko središče na Brdu pri Lukovici, ki smo ga čebelarji v veliki večini zgradili s prostovoljnim delom in z lastnimi prispevki, v njem je med drugim tudi sedež Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarstvo je del naše narodne identitete. Slovenci se radi poistovetimo s svojo kranjsko čebelo, na katero smo zelo ponosni. Čebelarstvo je del naše kulturne dediščine, saj le redki ne poznajo našega edinstvenega čebelnjaka, naših panjskih končnic, naših lectovih src, medenjakov … Čebelarska društva in zveze imajo svoje prapore, čebelarji imamo slovesne čebelarske obleke. Naši čebelnjaki so prave stavbne »umetnine« in so edinstvena »stavbna« kulturna dediščina Slovenije, v čebelnjakih slovenskim čebelarjem zaigrata duša in srce. Tam slovenski čebelar uživa skupaj s čebelicami, ki jim upravičeno pravimo, da so naše prijateljice. Čebelnjak je res nekaj edinstvenega, v njem diši po medu, propolisu, vosku …, sliši se brenčanje čebel, skratka, za čebelarja nekaj najlepšega. Slovenci smo čustveno navezani na čebele. Znani rek, da je čebelarstvo poezija kmetijstva, je nastal na naših tleh, prav tako tudi novejše geslo, da je slovensko biti čebelar! Skratka, v Sloveniji je čebelarstvo nekaj več, kar nedvomno potrjuje tudi vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, novembra 2022.

Čebelarsko društvo Ljubljana je v vseh svojih 110 letih delovalo kot odlična čebelja družina. Dejavno je bilo na številnih področjih, vanj je bilo včlanjenih veliko čebelarjev, ki so pustili globoke in trajne sledi tako na ožjem kot širšem področju, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Na tem mestu ne bom poimensko izpostavljal posameznikov, ker so že omenjeni v zborniku in jih je toliko, da bi nehote koga izpustil, a vseeno bi rad izpostavil, da je v teh 110 letih kar nekaj članov iz vrst ČD Ljubljana vodilo Čebelarsko zvezo Slovenije tako na mestu predsednika kot podpredsednika. Neizbrisen pečat je ČD Ljubljana vtisnilo tudi reviji Slovenski čebelar s kar nekaj uredniki, ki so izšli iz njegovega članstva. ČD Ljubljana je z aktivnim sodelovanjem svojih članov ogromno pripomoglo k odlično izvedeni Apimondiji 2003 v Ljubljani. Posebno mesto v čebelarski zgodovini ima tudi njegova pobuda za Čebelarski muzej. Skratka, ČD Ljubljana je v vsej svoji zgodovini delovalo povezovalno in za skupno dobro.

V svojem imenu in imenu Čebelarske zveze Slovenije izrekam veliko zahvalo vsem in vsakomur posebej. Želim vam, da ste ponosni na svoje predhodnike in na vse delo, ki ste ga opravljali in ga opravljate še dandanes. Čestitke vsem za 110 let nadvse uspešnega delovanja, z željo, da boste delo uspešno nadaljevali tudi v bodoče.

Boštjan Noč,
predsednik ČZS