Kontinuiteta pravnega nasledstva ČD Ljubljana od leta 1913 dalje

Od leta 1913 obstaja organizacijska in premoženjskopravna kontinuiteta društva. Na lastništvo, posest in upravljanje s premoženjem treh čebelnjakov (Tomišelj, Starošince, Senožeti) in dveh parcel (Tomišelj, Starošince) so formalne preureditve vplivale kvečjemu s spreminjanjem naziva tistih, ki so se zvrstili kot pravni nasledniki. Tudi različno velik obseg teritorialnih območij, na katerih so te različno preimenovane čebelarske organizacije delovale, ni imel nobenega vpliva. Nosilec lastništva, posesti in upravljanja s premoženjem je bila vedno le temeljna čebelarska organizacija iz navedene pravno-nasledstvene verige. Zveza čebelarskih društev Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza Ljubljane (do leta 1982) se v upravljanje z omenjenimi nepremičninami niso vpletale. Tako je bilo tudi spoštovano dejstvo, da so ljubljanski čebelarji, vključeni v Čebelarsko podružnico za Ljubljano in okolico, v nepremičnine vložili svoja lastna društvena sredstva. Tudi družbena lastnina ni ničesar spremenila in podrla, niti v bolj odmaknjenem Zasavju ali na Ptujskem polju.

V poročilu občnega zbora Čebelarske družine Ljubljana (1963) je navedeno, da so parcelo s čebelnjakom v Starošincah prodali Čebelarski družini Pekre pri Mariboru.

Na občnem zboru Čebelarske družine Ljubljana so leta 1974 sporočili, da so prodali čebelnjak v Senožetih.

V Tomišlju že desetletje nastaja strnjeno stanovanjsko naselje in zato čebelnjak ni mogel več služiti svojemu namenu. Čebelnjak in zemljišče je Čebelarsko društvo Ljubljana-Center leta 2015 prodalo gasilskemu društvu Tomišelj.