Josip Verbič (1869–1948)

Josip Verbič – predsednik Čebelarskega društva Ljubljana od 1926 do 1936

Josip Verbič se je rodil leta 1869 v Borovnici v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici, gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. Maturiral je leta 1890. Služboval je v Trnovem (Notranjska) in Višnji Gori. Po opravljenem profesorskem izpitu je bil leta 1906 imenovan za profesorja naravoslovja in kmetijstva na učiteljišču v Ljubljani. V tej službi se je leta 1925 upokojil, a je s (honorarnim) poučevanjem istih predmetov nadaljeval do 1932. Umrl je leta 1948 v Ljubljani.

Leta 1908 se je na Čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva usposobil za pouk na kmetijskih nadaljevalnih in srednjih šolah. Deželna vlada na Kranjskem ga je leta 1909 imenovala za izvedenca v čebelarstvu.

Predsednik Čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico je bil v letih 1926–1936, Čebelarskega društva za Slovenijo v letih 1930–1939 in Jugoslovanske čebelarske zveze v letih 1937–1941. Med letoma 1919 in 1948 je bil tudi član glavnega odbora in predsedstva ter blagajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Društva so pod njegovim vodstvom ali sodelovanjem priredila mnoge tečaje za izobraževanje čebelarskih in sadjarskih predavateljev, mojstrov, izvedencev in praktikov. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah.

Na njegovo pobudo je ljubljanska čebelarska podružnica na lastnih parcelah v Tomišlju pod Krimom in v Starošincah na Dravskem polju postavila vzorna čebelnjaka za izrabo hojeve in ajdove paše. Prizadevanja Čebelarskega društva za Slovenijo, da bi osnovalo svoj čebelarski dom, so trajala vse od leta 1921, a so se tovrstne aktivnosti po Verbičevem prihoduza predsednika pospešile. Društvo je leta 1935 na tedanji Tyrševi cesti (današnji Slovenski cesti) v Ljubljani kupilo hišo, ki so jo imenovali Janšev dom, ter v njej uredilo svoje pisarne in Društveno čebelarno. Ta je čebelarje oskrbovala s panji, čebelarskimi potrebščinami, orodjem in satnicami, odkupovala med in vosek ter delila cenejši sladkor. Verbič je poskrbel tudi za zavarovalni sklad za škode v čebelarstvu in matični nasad čebeljih pašnih rastlin. Bil je tudi vodja opazovalne službe.

Kot eden osrednjih strokovnjakov na področju vzreje matic med obema svetovnima vojnama je bil Josip Verbič pobudnik in ustanovitelj prve plemenilne postaje na Slovenskem. Slovensko čebelarsko društvo jo je postavilo leta 1932 na Kopišču v Kamniški Bistrici, predvsem zaradi primerne geografske lege. Verbič jo je oskrboval v letih 1932–1939.

Napisal je več knjig in številne prispevke, zlasti o vzreji matic, izboljšanju čebelarjenja, rojenju, plemenitenju, o pomenu čebele, medu in voska, o razstavah in čebelji paši … ter več kot 70 poročil z opazovalnih postaj. Sodeloval je pri nastanku priročnika Praktični čebelar, ki ga je Donat Jug posvetil spominu na 200-letnico rojstva Antona Janše. Leta 1932 je izšel njegov priročnik Vrednost in poraba medu in leta 1935 Čebelne bolezni, v sodelovanju z Donatom Jugom. Leta 1947 je izšla njegova knjiga Vzrejajmo najboljše čebele.

Občni zbor Čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico je prof. Josipa Verbiča po njegovem desetletnem uspešnem predsednikovanju leta 1936 izvolil za dosmrtnega častnega predsednika.