Dogajanje v šolskem čebelnjaku

Roj sam pride v panj

Ob menjavi panjev v čebelnjaku smo stare odstranili, dva še kar dobra prazna sedemsatna pa smo postavili enega vrh drugega ob čebelnjak. Rekli smo si, da mogoče pa še prav prideta. In res, še isto leto se je kot nalašč v enem od njiju naselil roj, si v njem sam poiskal dom. Težko je opisati, kako so mladim čebelarjem žarele oči in koliko vprašanj se je porodilo … Od kod je roj prišel, zakaj je izbral prav ta panj, in ne onega drugega? Ali mu je bolj ustrezala barva panja, višina, vonj pretekle družine ali …? Čebeljo družino smo potem nekaj mesecev ločeno oskrbovali, da smo se prepričali, da je zdrava, potem pa jeseni združili z družino, ki ji je po zdravljenju z mravljično kislino umrla matica.

Opazovalni panj

Opazovanje v opazovalnem panju je bilo vedno zelo zanimivo in poučno. Družina skoraj ne čuti vznemirjenja, kot ga občuti, če sate vlečemo iz panja in jih ogledujemo zunaj. Pri tem opazovanju smo lahko videli marsikaj, kar sicer ostaja očem skrito.

Najprej smo vedno poiskali matico. Navadno se sploh ni zmenila za nas in je še naprej počasi zalegala. Obdajale so jo spremljevalke in jo hranile, jo opazovale, se je dotikale in jo božale s tipalkami. V mladih glavah je završalo: Kdo določi, da so spremljevalke le nekatere čebele? Zakaj imajo nekatere od njih rilčke ven iz ust? Ali imajo te čebele kasneje, ko so starejše, poseben status v družini – kot da je matica kraljica, one pa princese? Ali se matica utrudi, ko zalega jajčeca? Kako matica določi, da je v trotovi celici neoplojeno jajčece, v čebelji pa oplojeno?

Spet drugič je prišla v opazovalni panj čebela s cvetnim prahom na nogicah. Nekaj časa je hodila po satu, nato pa poiskala celico, kjer je že bilo nekaj cvetnega praha, ga nežno spravila z nogic v celico in nato odšla. Zopet so sledila zanimiva vprašanja: Kdo je to čebelo določil, da je šla po cvetni prah in zakaj ravno na tisto rastlino? Zakaj druge čebele nosijo cvetni prah drugačne barve? Je res vse to nagonsko ali se kako dogovorijo in ali celo razmišljajo?

Dve matici se borita za prevlado

Konec pomladi vzgajamo mlade matice, delamo narejence, izrežemo popolnoma zrele matičnike in včasih se nam matice valijo pred očmi. Takrat takoj damo vsako v svoj narejenec. Se pa zgodi, da nismo dovolj hitri in se dve matici spopadeta. Hitro ju ločimo in ohranimo obe.

Ose in čebele

Konec poletja in v začetku jeseni so zanimive bitke med stražarkami in osami, ki se poskušajo v hladnejših dneh vtihotapiti v panj po sladek med. Ose so zelo hitre in iznajdljive. Nepozornost stražarke osa takoj izkoristi in že je v panju. Večinoma jo kmalu najdejo in izženejo ali se z njo celo spoprimejo. Pogosto se bitka nadaljuje na tleh pred čebelnjakom. Učenci jo radi spremljajo in navijajo za našo čebelo, ki brani svoj dom in svoje sestre.

Troti jeseni

Zgodi se, da pozno poleti v kotu žrela zagledamo skupino trotov, ki se nikamor ne premakne.
Razlagam: čebele so trote izgnale ven, ker ne želijo, da jedo zimsko zalogo, ker bi je lahko potem na koncu zime zmanjkalo. Za oploditev pa jih do pomladi ne bodo več rabile. Kar zasmilijo se jim in sprašujejo: Pa so res tako krute? Ali to določi matica ali kdo vodi ta pregon trotov iz panja? Ampak saj ni nobene stražarke, zakaj ne gredo nazaj? Zakaj se ne uprejo? Dajmo jih mi nahraniti.

Zima

Zima je in vse je mirno, zunaj sneg. To je čas, ko v čebelnjaku ne delamo, vendar to ne pomeni, da pozimi ne moremo pogledati v panj, to počnemo seveda drugače in zelo previdno, tiho. Imamo en panj, ki je pozimi brez zadnjega okenca.

Potiho in zelo počasi odpremo vrata panja in s svetilko posvetimo med sate. Smo tiho in samo opazujemo. O, saj tu je življenje! Ne spijo, počasi se malo premikajo. Se ne vznemirjajo, nobena čebela ne hiti iz gruče. Močna družina zaseda tudi sedem ali več ulic, gruča je lahko na sredini celo pod sati. Našli pa smo tudi družino, kjer ni bilo mirno v gruči, čebele so šumele. Posvetimo spodaj pod sate in zagledamo mrtvo matico. Ob prvi otoplitvi smo potem dodali rezervno družino in kmalu se je vse ponovno umirilo.