Izvleček

Avgust Bukovec je bil nedvomno pionir poglobljenega raziskovanja poslikanih panjskih končnic. Zgledoval se je po umetnostnem zgodovinarju, etnologu in muzikologu ter prvem kustosu Etnografskega muzeja dr. Stanku Vurniku (1898–1932), pri čemer je slednjega primarno zanimala umestitev slikarstva na panjskih končnicah v okvir slovenskega ljudskega slikarstva. Vurnik je osrednjo pozornost namenil motiviki, ki jo je podrobno razdelal. V tej točki se je Bukovec nanj neposredno oprl, pri raziskovanju drugih vidikov fenomena poslikanih panjskih končnic, kot so avtorji poslikav in njihove značilnosti, razmerja med čebelarji naročniki in slikarji, viri za nabavo poslikanih končnic, materiali in tehnologija slikanja, pa je segel precej dlje in globlje. Kljub temu da je bil njegov primarni namen seznanjati čebelarje s to edinstveno sestavino slovenske dediščine, pa imajo njegova spoznanja, temelječa na raziskovanju tako motivike poslikanih končnic kot družbenih razmerij, v okviru katerih je ta posebna zvrst slikarstva nastajala in živela, širši strokovni pomen, tehten zlasti za zgodovino zadevnih etnoloških pogledov in spoznanj.