Izvleček

Avgust Bukovec je prišel v Ljubljano, ko mu je bilo pet let, in ostal Ljubljančan do konca svojega dolgega in ustvarjalnega življenja. Imel je mnogotere talente, privlačila ga je narava in kot otrok si je želel postati gozdar, a usoda mu je namenila poklic računskega uradnika. Že od malega ga je po zaslugi sorodnikov spremljalo čebelarstvo. Čebelam se je dokončno zapisal, ko si je v starosti 25 let kupil prve panje. Še kot mladenič se je vključil v delo slovenske čebelarske organizacije in oral ledino pri ustanavljanju podružnic na Slovenskem. Po poroki se je kmalu preselil v vilo na Gruberjevem nabrežju 14, kjer si je na vrtu postavil čebelnjak, v katerem je imel do 120 panjev.

Čebelnjak je postal središče ne samo njegovega občestva, temveč tudi kraj srečevanj ljubljanskih čebelarjev. Svoj čebelnjak je namenil tudi za čebelarski muzej, katerega vodja je bil on sam. Že od mladih let je občudoval slikarije na panjskih končnicah in se kasneje z vso vnemo posvetil njihovemu zbiranju. Obsežno zbirko panjskih končnic in vse ostale predmete, ki jih je sam zbral, je kasneje namenil Čebelarskemu muzeju v Radovljici. Globoko sled je Bukovec pustil tudi kot urednik Slovenskega čebelarja v letih 1925–1944. S svojim neumornim dolgoletnim delovanjem v čebelarstvu se je zapisal med peščico najpomembnejših slovenskih čebelarjev in čebelarskih organizatorjev v vsej zgodovini slovenskega čebelarstva. Njegov znameniti čebelnjak – od leta 1927 dalje tudi prvi čebelarski muzej v Sloveniji – so leta 1960 zaradi izgradnje stanovanjskega bloka žal podrli.