Apiterapija, Boštjan Sojer
Apiterapija je veda o krepitvi zdravja, preprečevanju, lajšanju in odpravljanju zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki in njihovimi pripravki. Začetki uporabe čebeljih pridelkov segajo nekaj tisočletij nazaj v čas kitajske, indijske, egipčanske, grške in rimske civilizacije.
Začetnik moderne apiterapije je bil mariborski zdravnik in čebelar dr. Filip Terč (1844–1917), po rodu Čeh. Njegov rojstni dan, 30. marec, so na svetovnem kongresu apiterapevtov leta 2006 razglasili za svetovni dan apiterapije. Kot zdravnik in čebelar se je posvečal strokovnemu preučevanju in uporabi čebeljih pridelkov (predvsem čebeljega strupa), da bi ljudem pomagal pri lajšanju ali odpravljanju njihovih zdravstvenih težav.
V apiterapiji se uporabljajo čebelji pridelki in izdelki, kot so med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup ter kombinacije le-teh. V zadnjem času se uporablja apilarnil, ki ima delno podobno sestavo kot matični mleček. Vse bolj se uveljavlja masaža z medom. Za terapevtske namene se uporabljajo tudi same čebele oziroma čebelje družine. Uveljavljene so različne oblike terapevtskega delovanja, npr. inhalacija aerosola (zraka), ki prihaja neposredno od čebelje družine iz panja, poslušanje čebeljega šumenja ali delo s čebelami za pomiritev, kontrolirani piki čebel …
Čebelarska zveza društev Štajerske izvaja usposabljanje za naziv APITERAPEVT. Program tečaja obsega teoretično in praktično usposabljanje. NPK apiterapevt na osnovi teh in ostalih znanj potrdi komisja pot vodstvom Biotehniške šole Maribor. Certificirani apiterapevt zna svetovati glede uporabe čebeljih pridelkov, potrebnih količin, učinkov medsebojnih kombinacij oziroma samostojnih sestavin.
Apiterapevtski čebelji pridelki morajo biti ekološko proizvedeni, pripravljeni pod posebnimi pogoji, hranjeni v ustreznih embalažah in pri ustrezni temperaturi, z določenim rokom uporabe ter pravilnim doziranjem. Metode uporabe se razlikujejo. Pripravki so primerni za notranjo in zunanjo uporabo, in sicer kot obloge, mazila, pri masažah, parnih inhalacijah, aerosolnih inhalacijah ... tudi z aerosolnimi aparati, tretiranjih s pomočjo ultrazvoka, z injekcijami itd. Pred vsako terapijo je potrebno preveriti telesno in psihično stanje uporabnika: ali je zagotovljen ustrezen dnevni vnos vode, primerna telesna aktivnost in ustrezna telesna teža.
Apiterapija obsega preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo. Čas trajanja in skupno količino pripravka je potrebno individualno prilagoditi stanju oziroma težavi posameznega uporabnika. Bistveno drugače se obravnava težave, ki so pravkar nastopile, od tistih stanj, ki so postala kronična. Apiterapevt skupaj z uporabnikom presodi, kako dolgo bo terapija potekala.
Boštjan Sojer, apiterapevt