Beseda ob izdaji zbornika o Avgustu Bukovcu

Ob pripravi jubilejnega društvenega zbornika, izdanega ob obeležitvi 110 let delovanja Čebelarskega društva Ljubljana (1913–2023), sem se prvič srečal z imenom velikega slovenskega čebelarja Avgusta Bukovca. Postopoma sem spoznaval njegovo vsestranskost in neprecenljiv pomen za slovensko čebelarstvo, čebelarsko kulturno dediščino in hortikulturo.

Še v letu izdaje zbornika smo se v vodstvu Čebelarskega društva Ljubljana odločili, da pripravimo knjigo o Avgustu Bukovcu. K odločitvi so pomembno prispevali dolgoletni predsednik Dušan Holzbauer, tajnik Samo Orel in Franc Šivic, ki se je z Avgustom Bukovcem osebno srečeval. V začetku leta 2024 sva z Gregorjem Drolcem obiskala Slovenski etnografski muzej in takoj so nam zagotovili podporo ter pripravljenost za sodelovanje. Podporo in sodelovanje smo dobili tudi s strani Čebelarskega muzeja v Radovljici. Od samega začetka nam je stal ob strani Aleš Süssinger, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, odgovoren za čebelarsko kulturno dediščino, ki je še pred nastopom te funkcije na občnem zboru našega društva kot pomembno nalogo svojega delovanja izpostavil monografijo o Avgustu Bukovcu. Njegov predlog je podprl Boštjan Noč, ki je v svoj program predsednika Čebelarske zveze Slovenije za naslednje mandatno obdobje zapisal izdajo zbornika ali monografije o Avgustu Bukovcu ob 150-letnici rojstva (22. 9. 2028). Bukovčev krog se je nepričakovano hitro širil. Kot predsednik ČD Ljubljana sem aprila 2024 organiziral prvi sestanek v društvenem čebelnjaku v Ljubljani. Med vsemi prisotnimi je bilo veliko volje za avtorsko sodelovanje, zato smo se dogovorili za izdajo zbornika ob 60-letnici smrti Avgusta Bukovca (25. 11. 2025).

K sodelovanju je pristopila tudi Mestna občina Ljubljana. Ker letos mineva  deset  let, odkar je bila v Ljubljani zasnovana Čebelja pot, smo se odločili za izdajo zbornika ob proslavi tega jubileja. Avgust Bukovec je vendar čebelaril v urbanem okolju Ljubljane. Imel je veliki čebelnjak ter čudovito zasajen vrt ob svoji hiši v neposredni bližini botaničnega vrta na Gruberjevem nabrežju, kjer je poleg čebelarjev gostil takratne pomembne osebnosti javnega življenja, slikarje, umetnike in vse, ki jih je zanimala narava.

V zborniku o Avgustu Bukovcu poleg našega društva sodelujejo mnogi ugledni avtorji člankov ter ustanove in organizacije: Čebelarska zveza Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzeji radovljiške občine, Čebelarski muzej in Mestna občina Ljubljana. Vsem se ob tej priliki zahvaljujem. Pri zagotavljanju sredstev za poravnavo stroškov ob izdaji zbornika sta nam pomagala Čebelarska zveza Slovenije in Mestna občina Ljubljana.
 

V Ljubljani, dne 18.09.2025
Luka Omrčen, predsednik ČD Ljubljana