Čebelnjak ČD Ljubljana kot del vodenih ogledov v projektu ozaveščanja v mestu Ljubljana, Mateja Kregar Gliha
Sodelovanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje
3 decembra, 2024
ČD Ljubljana sodelovalo na Tradicionalnem slovenskem zajtrku 2024
3 decembra, 2024
Mateja na vodenem ogledu. Foto: Mihaela Rupnik Cek
Mateja Kregar Gliha je univerzitetna diplomirana ekonomistka in diplomirana zgodovinarka. Svoj prvi študij je končala leta 1991 na Fakulteti za turizem in hotelirstvo (Univerza na Reki), nato pa so jo študijske in delovne obveznosti vodile v Švico, ZDA in Avstralijo. Leta 1994 je zaključila izobraževanje s specializacijo trajnostni turizem (Univerza Swinburne v Avstraliji). Po povratku v Slovenijo je delovala kot samostojna podjetnica v turizmu in kot glavna urednica pri reviji Mama. Kot turistična vodnica je oblikovala številne tematske poti v Ljubljani: Ljubljančanke, ki so orale ledino; Ljubljana v času protestantizma; Gospodarski razcvet glavnega mesta Kranjske v drugi polovici 19. stoletja; Jezik, literatura in identiteta; Ljubljana v času baroka idr. V letih 2020–2021 je na TV Ljubljana ustvarjala televizijske oddaje Spoznajmo glavno mesto. S kolegicama Mileno Milevo Blažić in Kasildo Bedenk so pri založbi Morfem izdale knjigo Pravljična in literarna Ljubljana. Kot mednarodna trenerka turističnih vodnikov sodeluje pri Svetovni zvezi društev turističnih vodnikov WFTGA, še posebej pri oblikovanju novih izobraževanj za turistične vodnike za spletne vodene oglede. To je tematika njene doktorske naloge, ki jo snuje pod mentorstvom prof. dr. Jasne Potočnik Topler na Fakulteti za turizem v Brežicah (Univerza Maribor). Je predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov Slovenije. Bila je tajnica Društva Finžgarjeva galerija (Trnovo, Ljubljana). Leta 2023 je opravila izpit za čebelarsko začetnico, v ČD Ljubljana se je včlanila leta 2024.
ČD Ljubljana, uredništvo
Ljubljana je eno izmed 100-tih evropskih mest, ki so se zavezala, da do leta 2030 postanejo ogljično nevtralna.
Kaj pravzaprav pomeni biti ogljično nevtralen? Preprosto povedano: status ogljične nevtralnosti pomeni, da so vse emisije ogljika, ki jih povzroči posameznik, organizacija ali dejavnost, izravnane z enako količino zmanjšanih ali zajetih emisij ogljika, kar vodi do neto ničelnega ogljičnega odtisa. Doseganje ogljične nevtralnosti je ključnega pomena za ublažitev podnebnih sprememb, saj prispeva k uravnavi toplogrednih plinov v ozračju in zmanjšuje globalno segrevanje. Biti ogljično nevtralen je bistven korak na poti k trajnosti in okoljski odgovornosti, saj spodbuja prakse, ki so koristne za zdravje našega planeta.
Fotografija 1: Obisk točke Ljubljana, ogljično nevtralno mesto na Pogačarjevem trgu 3. Foto: Mateja KG
Ta cilj si mesto prizadeva doseči s spodbujanjem trajnostnega urbanega razvoja, pri čemer je poudarjen pomen mestnega in urbanega čebelarstva. Kot okolju prijazna praksa čebelarstvo pomembno prispeva k biotski raznovrstnosti in urbani ekologiji. Skupnostni vrtovi, parki in strehe se pogosto uporabljajo kot lokacije za panje, kar nam, lokalnim prebivalcem omogoča, da se vključimo v čebelarstvo in se poučimo o ključni vlogi čebel pri opraševanju in pridelavi hrane. Čebelarstvo v Ljubljani ne podpira le lokalnih ekosistemov, temveč tudi povečuje ozaveščenost prebivalstva o pomenu čebel in izzivih, s katerimi se soočamo, na primer izguba habitata in izpostavljenost pesticidom. Z različnimi pobudami in izobraževalnimi programi Ljubljana spodbuja svoje prebivalce, da se vključijo v čebelarstvo in trajnostne prakse ter tako prispevajo k uresničevanju splošnega cilja, da postane prestolnica ogljično nevtralno mesto.
Vodeni ogledi mesta so se izkazali kot učinkovit način ozaveščanja prebivalstva. Letos smo turistični vodniki z licenco MOL v okviru razpisa Mestne občine Ljubljana pridobili sredstva za ozaveščanje javnosti.
Posebej oblikovani vodeni ogledi so bili nekakšna interaktivna oblika izobraževanja. Vključevali so informacije o prizadevanjih mesta za ogljično nevtralnost, na primer izboljšave javnega prevoza, projekti obnovljivih virov energije in zelena infrastruktura. Vodniki smo v okviru ogledov podali vpogled v to, kako različne pobude vplivajo na okolje in lokalno skupnost.
Ob sprehodih po mestu smo izpostavljali primere zelenih praks: urbani vrtovi (Krakovo), zelene strehe (postajališča LPP), uporaba električih vozil (Kavalir, Urban, ladjica Ljubljanica, polnilnice električnih vozil ...), podzemne zbiralne enote odpadkov, energetsko učinkovite stavbe (samooskrbna hišica v parku ob Gradaščici), ptičje krmilnice v mestu, projekt Rewildinga ob Ljubljanici pri Tromostovju, projekti urbanega in mestnega čebelarjenja in še marsikaj. Udeležba na vodenih ogledih je udeležencem omogočila, da iz prve roke vidijo, kako te pobude delujejo in kakšne koristi prinašajo okolju.
Fotografija 2: Ozelenitev nadstreškov na avtobusnih postajah, jih opazimo? Tudi to je dobra paša za čebele. Foto: Mateja KG
Na vodenih ogledih smo se redno ustavljali tudi pri našem čebelnjaku ob Barjanski cesti, kjer smo se seznanjali z lokalno biotsko raznovrstnostjo. Na zadnjem letošnjem vodenem ogledu se nam je pridružil tudi naš predsednik Luka Omrčen, ki je podrobneje predstavil projekt čebelnjaka z nasadi rastlin ob čebelnjaku ter življenje čebel, kakor tudi pomen izobraževalnega dela društva.
Fotografija 3: Predsednik društva Luka Omrčen obiskovalcem vodenega ogleda predstavi čebelnjak in delo v čebelarskem društvu Ljubljana. Foto: Mateja KG
Na splošno smo na vseh vodenih ogledih poudarjali vključevanje elementov urbane narave (parki, zelene površine in pobude za čebelarstvo) ter njihov vpliv na biotsko raznovrstnost in trajnost. Ob predstavitvi različnih rastlin so se obiskovalci poučili o pomenu opraševalcev in kako le-ti prispevajo k zdravju ekosistemov.
Vodeni ogledi so obiskovalce povezali z lokalnimi organizacijami in skupnostnimi projekti, ki se osredotočajo na trajnost. Tu bi še posebej poudarila predstavitev našega čebelarskega društva. Obiskovalce smo želeli navdušiti, da se vključijo v lokalna prizadevanja, na primer z udeležbo na čistilnih akcijah, pri sajenju rastlin itd., saj vsaka taka akcija prispeva k večji oprijemljivosti in razumljivosti projekta ogljične nevtralnosti.
Fotografija 4: Samooskrbna hišica v izvedbi Fakultete za gradbeništvo, UL. Foto: Mateja KG
Vodeni ogledi so bili interaktivni. Udeležencem so omogočali, da so postavljali vprašanja ter da se je v njih prebudilo razmišljanje o ogljični nevtralnosti in trajnostnih praksah, kar na splošno omogoča globlje razumevanje izzivov in rešitev. Marsikateri podatek je posameznike spodbudil, da so začeli razmišljati, kako lahko tudi oni kot posamezniki zmanjšajo svoj ogljični odtis in se celo zavežejo k sprejemanju osebnih ukrepov in spreminjanju svojih navad.
Fotografija 5: “Rewilding” pri Tromostovju ob Ljubljanici – človeku prepovedan vstop. Foto: Mateja KG
Z vključevanjem zgoraj omenjenih elementov v vodene oglede smo želeli okrepiti ozaveščenost o ogljični nevtralnosti in prebivalce ter obiskovalce spodbuditi, da v svoje vsakdanje življenje vključijo bolj trajnostne prakse. Veseli bomo, če se bo kateri od udeležencev vodenih ogledov pridružil našemu Čebelarskemu društvu in po svojih močeh prispeval svoj kamenček pri doseganju cilja – ogljično nevtralnega glavnega mesta.
Mateja Kregar Gliha, zastopnica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS in članica Čebelarskega društva Ljubljana
