Slovenski čebelnjak na skoraj vseh celinah sveta, Matija Čemažar
Slovenski čebelnjak je pomemben del slovenske čebelarske kulturne dediščine, ki je po uspešni nominaciji z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Slovenski čebelnjak ima že nekaj stoletij značilno obliko. Izhaja iz osrednje Slovenije in ga je v svojem delu Popolni nauk za vse čebelarje leta 1772 opisal že Anton Janša. Slovenija je leta 2018 Organizaciji združenih narodov v New Yorku podarila prvi slovenski čebelnjak in za vedno postala prepoznavna v OZN – po slovenskem čebelnjaku. Kmalu je postal eden izmed zaželenih protokolarnih daril države Slovenije. Danes je slovenski čebelnjak postavljen po skoraj vseh celinah sveta.

Slovenija je leta 2018 podarila prvi slovenski čebelnjak OZN v
New Yorku.
Kako se je pričelo …
V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zunanje zadeve RS sem bil v preteklih letih soudeležen v »zgodbi« svetovni dan čebel, s predstavitvijo slovenskega čebelnjaka.
Znano je, da ima čebelarstvo v Sloveniji bogato kulturno tradicijo, kar se močno izraža tudi z osnovnim objektom, ki služi čebelarjenju in je poznan predvsem pri nas, to je čebelnjakom, ki je tipično slovenski. Njemu sledi AŽ-panj, ki je nasledil kranjiča. Oba panja sta poznana po poslikavah panjskih končnic, ki so kot avtohtoni kulturni element pojavne le v Sloveniji.
In prav v tej zgodbi sem dobil nalogo, da kot čebelar in mizar predstavim – izdelam –pomanjšan slovenski čebelnjak za dva AŽ-panja s poslikanimi panjskimi končnicami, ki je tako tipično slovenski in povsem drugačen od ostalih po svetu, kjer čebelnjakov niti ne poznajo oziroma jih nimajo, ker večinoma čebelarijo brez stavbe, le v prostostoječih panjih.
Tipičen slovenski čebelnjak je arhitekturno v svojih skicah predstavil arh. Marjan Debeljak. Na osnovi tega sem izdelal načrt čebelnjaka za dva panja. Naročnikova želja je bila, da bi pomanjšana verzija čebelnjaka predstavljala tipičen slovenski čebelnjak in da bi bil kljub pomanjšani obliki čebelnjak uporaben za čebelarjenje.

Slovenski čebeljnak v Vatikanu.

Poslikava panjskih končnic na čebeljnaku v Vatikanu.
Država Slovenija je za protokolarna darila naročila izdelavo več čebelnjakov. Prvo naročilo je bilo za Organizacijo združenih narodov v New Yorku, nekaj dni pred obeležitvijo prvega svetovnega dneva čebel 20. maja 2018. Izdelal sem slovenski čebelnjak, ki danes stoji na vrtu OZN. Naslednje leto sem izdelal še čebelnjak za Sveti sedež (Vatikan), katerega je Slovenija podarila papežu Frančišku na Trgu svetega Petra v Rimu ter tako Svetemu sedežu prenesla sporočilo svetovnega dneva čebel in slovenskega prizadevanja za zaščito čebel. Čebelnjak sem osebno dostavil v Rim in ga potem prepeljal v papeževo letno rezidenco na obrobje Rima.

Slovenski čebeljnak v Vatikanu.

Poslikava panjskih končnic (Budimpešta)
V nadaljevanju sem izdelal še precej podobnih čebelnjakov. Danes je na skoraj vsaki celini postavljen slovenski čebelnjak, saj ga ima New York (ZDA, Severna Amerika), Canberra (Avstralija), Kairo (Egipt, Afrika), Peking (Kitajska, Azija); v Evropi pa ga najdemo v Vatikanu, Oslu, Budimpešti, Berlinu in na Dunaju. Vsak čebelnjak ima svojo posebno zgodbo, predvsem glede izbire motivov za poslikave panjskih končnic. Pri vsakem čebelnjaku sva skupaj s slikarko Majo Mlakar v poslikavo poskušala vključiti slovensko krajino in kulturo ter se navezati na državo, za katero se izdeluje čebelnjak.

Slovenski čebeljnak v Pekingu.

Slovenski čebelnjak v Canberri.

Slovenski čebeljnak v
Oslu.

Zadnja stran čebelnjaka v Oslu.
Pri vseh naročilih sem čutil posebno obvezo, da se pri izvedbi kar najbolj potrudim, saj vsak tak čebelnjak predstavlja čebelarsko tradicijo in kulturo, ki jo je potrebno negovati ter prenašati na naslednike, hkrati pa promovira Slovenijo in slovensko čebelarstvo v tujini. Kot član ČD Ljubljana sem morda naslednik tistih zanesenjakov, ki so leta 1927 razstavljali na vseslovanski čebelarski razstavi v Pragi in prejeli srebrno medaljo za lepo skupino fotografij z motivi čebelnjakov takratnih društvenih članov.
