Verena Štekar-Vidic

Popularizacija čebelarske kulturne dediščine na razstavah v času Avgusta Bukovca do druge svetovne vojne

Izvleček

Slovenski čebelarji so se zavedali vrednosti svoje čebelarske tradicije. Avgust Bukovec je zato zasnoval in vodil muzej v okviru nacionalne čebelarske organizacije. Staro čebelarsko orodje, naprave in čebelje panje, ki jim je potekel čas uporabe, a so bili posebne zgodovinske vrednosti, so skupaj s čebelarskim slovstvom zaradi popularizacije pogosto predstavljali tudi na svojih strokovnih srečanjih znotraj in zunaj državnih meja, ki so jih spremljale sejemske razstave. Tam so bili predstavljeni napredni dosežki čebelarjev, bile so priložnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj ter nakupa, pa tudi vpogled v posamezne tradicije. Slovenci so največkrat izpostavili posebnosti: poslikane prednje stranice panjev kranjičev (poslikane panjske končnice) in medeno pecivo (loški in dražgoški kruhki), med slovstvom pa vélikega čebelarskega učitelja, Antona Janšo.