Izvleček

Ko mi je kolega Gregor Drolc predlagal, naj napišem spomine na svoja mladostna srečevanja z Avgustom Bukovcem, sem bil nemalo v zadregi, saj je od tedaj minilo že več kakor pol stoletja. Vendar so se mi ob premišljevanju, kaj naj napišem, začeli počasi jasniti nekateri dogodki iz tistega časa, posebno še moje prvo srečanje z njim – v juniju leta 1957, na kmetiji moje stare mame na njenem posestvu v Strahomeru pri Igu. Tisto leto je v krimskih gozdovih medila hoja kot že dolgo ne. V prostrani sadovnjak moje stare mame so že v drugi polovici junija ljubljanski čebelarji postavili panje. Mislim, da jih je bilo okoli 200. Nekega dne je prišel s skupino prijateljev tja na ogled tudi Avgust Bukovec. Izstopal je po svoji visoki postavi in markantni bradi ter brkih. Takoj sem vedel, da mora biti pomembna osebnost. Približal sem se mu in izmenjala sva nekaj besed. Niti slutil nisem takrat, da se bo najino prvo srečanje razvilo v pristno prijateljstvo, ki je trajalo vse do njegove smrti.