Avgust Bukovec predstavljen na Občnem zboru ČZS, 11. 04. 2026

Ob priliki letošnjega Občnega zbora ČZS je vsako čebelarsko društvo prejelo en izvod zbornika z naslovom Avgust Bukovec, véliko ime slovenskega čebelarstva, ki ga je izdalo in založilo Čebelarsko društvo Ljubljana. Gregor Drolc, predsednik ČD Ljubljana in urednik, je zbornik predstavil z besedami:

»Zbornik z naslovom Avgust Bukovec, véliko ime slovenskega čebelarstva je izšel lansko leto ob 60-letnici smrti tega vélikega slovenskega čebelarja, pomembnega kulturnika, vrtnarja in tudi narodnega buditelja.

Avgust Bukovec se je rodil leta 1878 v Radovljici. Večino svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je umrl leta 1965. Ob njegovem slovesu so zapisali, da bi morali z zlatimi črkami zaznamovati njegovo ime v zgodovino slovenskega čebelarstva. Vendar zadnja desetletja je bil nerazumljivo spregledan in skoraj pozabljen. Za kako pomembno osebnost gre, govori sam nastanek zbornika, saj je izšel ob sodelovanju Čebelarske zveze Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja v Radovljici in Čebelarskega društva Ljubljana.

Glede na to, da je slovensko čebelarstvo ob koncu 19. stoletja zaostajalo za čebelarsko razvitimi državami v Evropi, se v zborniku potrjujejo posebne zasluge Avgusta Bukovca pri napredku slovenskega čebelarstva in to do ravni, ki je bila vsebinsko primerljiva tedanjim čebelarsko razvitim državam v Evropi.

Avgust Bukovec je bil človek mnogih talentov in zanimanj in sebi zvest v življenjskih načelih, velik domoljub in zaveden Slovenec. Prav slednje je še posebej vplivalo na njegovo šestdesetletno večplastno delovanje, da je bilo izrazito vseslovensko. Med drugim je sodeloval tudi pri ustanavljanju Narodne galerije v Ljubljani.

S svojim vseslovenskim delovanjem je do leta 1920 ključno prispeval k postavitvi organizacijskih temeljev nacionalne čebelarske organizacije in k ohranitvi njene samostojnosti leta 1954.

Bil je pobudnik kontrole medu in pripravil pravilnik po zgledu švicarskega čebelarstva in tako postavil temelje za kontrolo medu v slovenskem čebelarstvu.

Bil je pionir zavzemanja za rasno čisto kranjsko čebelo in za njeno zakonsko varstvo, ki bi temeljilo na ustreznem čebelarskem zakonu.

Pomembno je prispeval k obvladovanju čebeljih bolezni in delovanju opazovalnih postaj.

Bil je prvi promotor slovenske čebelarske kulturne dediščine.

Bil je pobudnik in vodja prvega slovenskega čebelarskega muzeja. Njegova zapuščina danes predstavlja temelj muzejske zbirke Čebelarskega muzeja v Radovljici.

Zgledno je bilo njegovo skoraj dvajsetletno urejanje Slovenskega čebelarja, kjer je med drugim skrbel za poenoteno čebelarsko terminologijo.

Na njegov predlog je Slovenski čebelar dobil novo likovno opremo. Sprva v sodelovanju s Hinkom Smrekarjem, kasneje z Maksimom Gasparijem.

Prva Janševa knjiga v slovenskem jeziku je prvič izšla leta 1906 v prevodu Avgusta Bukovca.

In še bi lahko naštevali. Bil je resnično vseslovenski čebelar in to z veliko začetnico. In prav zato se Avgust Bukovec lahko še posebej dotika vsakega slovenskega čebelarja ali čebelarke.

Za zaključek pa naj spomnim na še nekaj: čez dve leti, leta 2028, bomo obeležili 150-letnico njegovega rojstva. Naj bo pričujoči zbornik priložnost, da bomo zgledno obeležili okroglo obletnico rojstva tega pomembnega Slovenca.

In še apel na predstavnike čebelarskih društev: kot slovenski čebelarji poskrbite, da bo zbornik romal med člani znotraj vsakega slovenskega čebelarskega društva!«