Društveni čebelnjak ČD Ljubljana v Trnovem

Za Čebelarsko društvo Ljubljana je bil čebelnjak od vsega začetka zbirališče čebelarjev ­– bodisi za izobraževalne namene bodisi za izrabo čebeljih paš. Člane našega društva je povezoval vse od ustanovitve (1913), ko je nastala Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico. Pa tudi že pred nastankom društva je bil čebelnjak pomemben za povezovanje ljubljanskih čebelarjev in nekateri med njimi, npr. Peter Pavlin iz Trnovega, so kasneje postali člani našega društva.

Pavlinov čebelnjak je bil sredi devetdesetih let 19. stoletja zbirališče vseh naprednih ljubljanskih čebelarjev. Tam se je tudi porodila misel o ustanovitvi čebelarske organizacije. Na pobudo Gustava Pirca in Petra Pavlina je Kmetijska družba 8. 11. 1897 sklicala ustanovni shod, na katerem so sklenili, da ustanovijo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Takratnega ustanovnega shoda so se poleg Antona Žnideršiča udeležili še Gustav Pirc in ljubljanski čebelarji. Peter Pavlin velja za soustanovitelja Slovenskega čebelarskega društva, iz katerega izhaja današnja Čebelarska zveza Slovenije.

Vzorno urejeni čebelnjak v Marijanišču (v Ljubljani) je nastal leta 1910, na pobudo Avgusta Bukovca, da naj deželni odbor v Ljubljani postavi učne čebelnjake. Na dvodnevnem tečaju v Marijanišču, ki je potekal junija 1912 v organizaciji Slovenskega čebelarskega društva, so bili med predavatelji Avgust Bukovec, Martin Humek in prof. Josip Verbič (vsi so bili kasneje člani našega društva).

Prvi tečaj našega društva je potekal 26. julija 1914 v čebelnjaku v Marijanišču. Organiziral ga je naš prvi predsednik Avgust Bukovec. Tudi sicer so se številna tedanja izobraževanja ljubljanskih čebelarjev odvijala v čebelnjakih Avgusta Bukovca in prof. Josipa Verbiča.

Leta 1922 nastopi začetek obdobja, v katerem je naše društvo trajno zaznamovalo slovensko čebelarstvo s postavljanjem društvenih čebelnjakov za izrabo čebeljih paš. Prvi čebelnjak za izrabo hojeve paše je tedanja ljubljanska čebelarska podružnica postavila na najetem zemljišču v Podkraju pod Krimom in ga leta 1932 prestavila na bližnje lastno zemljišče v Tomišlju pod Krimom. Leta 1935 je postavila še čebelnjaka na lastnem zemljišču v Starošincah na Dravskem polju (ajdova paša) ter leta 1940 na najetem zemljišču v Senožetih (zgodnjepomladanska in kostanjeva paša). Čebelnjaki so bili postavljeni za potrebe članov ljubljanske podružnice in ti so jih lahko uporabljali ob upoštevanju sprejetih pravil. V čebelnjaku v bližnjem Tomišlju so potekala tudi izobraževanja. Čebelnjake je društvo prodalo, in sicer v Starošincah leta 1963, v Senožetih pa leta 1974. Čebelnjak v Tomišlju je bil prodan kot zadnji, in sicer 2015, ker je bil postavljen na lokaciji, ki je skozi desetletja postala del strnjenega stanovanjskega naselja.

Zadnja desetletja je naše društvo organiziralo izobraževanja v čebelnjakih nekaterih  članov, npr. pri Dušanu Holzbauerju, Francu Šivicu, Borisu Seražinu, Ivanu Jurkoviču, Luki Omrčenu, Gregorju Drolcu, …

Po letu 2015 si je društvo prizadevalo za postavitev društvenega čebelnjaka na območju Ljubljane. Predsednik ČD Ljubljana Luka Omrčen je postoril številne korake v želji pridobiti primerno lokacijo in kasneje vsa zahtevana dovoljenja. Zahvaljujoč njegovi neomajni volji se je leta 2022 pokazala priložnost za postavitev čebelnjaka v parku ob Gradaščici, v neposredni bližini Trnovske cerkve. Na sestanku s podžupanom prof. Janezom Koželjem pri ljubljanskih urbanistih je bila sprva načrtovana lokacija na desni strani Barjanske ceste, in sicer na delu urejene parkovne površine. Na kasnejšem sestanku pri prof. Roku Žnidaršiču se je nato oblikovala ideja, da se v pripravo projektne dokumentacije vključi Fakulteta za arhitekturo in se določi lokacija na drugi strani Barjanske ceste, in sicer kot del novo načrtovane ureditve degradirane parkovne površine.

Pri gradnji čebelnjaka sta bila še posebej dejavna predsednik Luka Omrčen in član upravnega odbora Boris Seražin. Skladno z navodili upravnega odbora sta za pripravo idejne rešitve oblikovala naslednje zahteve: po svoji obliki naj bo čebelnjak podoben tipičnemu slovenskemu čebelnjaku, v njem naj bi se izvajala izobraževanja in sestanki manjših skupin (v prostoru, ki je ločen od prostora za delo s čebelami),  zunanji opazovalci, ki bi spremljali čebelarja pri delu s čebelami, naj ne bi imeli neposrednega stika s čebelami. Med zahtevami je bila tudi zagotavljanje dostopnosti za invalide – omogočen naj bi jim bil tako dostop v prostor za izobraževanje kot tudi v prostor za delo s čebelami. 

V pripravo projektne dokumentacije so se vključili študenti Fakultete za arhitekturo, pod vodstvom profesorja Mitje Zorca in asistenta Tadeja Urha. Od treh ponujenih idejnih rešitev je bila izbrana tista, ki sta jo pripravili študentki Erika Slovša in Nika Jeromel.

Določitev mikrolokacije je zahtevala dodatne prilagoditve danim razmeram. Potrebno je bilo zagotoviti ustrezno oddaljenost od cestišča in varovalni pas ob reki Gradaščici. Dodatno je bila potrebna umestitev čebelnjaka v okolico glede na načrtovano ureditev parka, tako da čebelnjak ne bo moteč za sprehajalce in morebitne obiskovalce.

V teku priprav na gradnjo je bilo veliko usklajevanja in dopolnjevanja projekta z določenimi detajli. Sama gradnja je zahtevala veliko inovativnosti, da se je postavil čebelnjak, ki je po svoji obliki edinstven. Pomeni pomembno dopolnitev Ljubljanske čebelje poti, predstavlja velik potencial za izobraževanje in seznanjanje obiskovalcev, mladih in starejših, o pomenu čebel in ohranjanja narave ter Ljubljane kot zelene prestolnice Evrope.

Lokacija je primerna tudi za turiste. Ti bodo ob obisku čebelnjaka dobili informacije o čebelarjenju v tipičnem slovenskem AŽ-panju in o Sloveniji, ki je po številu čebelarjev na prebivalca med vodilnimi v svetu. Ne smemo pozabiti, da so Združeni narodi 20. maj, ki je rojstni dan Antona Janše, na slovensko pobudo leta 2017 razglasili za svetovni dan čebel. Posebno priznanje za slovensko čebelarstvo je njegov vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Seveda pa je glavno poslanstvo društvenega čebelnjaka ČD Ljubljana izobraževanje njegovih članov in ljubljanskih čebelarjev. Pričakujemo, da se bo sčasoma izoblikoval center za učenje najprej mladih čebelarjev in nato tudi vseh ostalih, ki jih zanima delo s čebelami. Pozitivne izkušnje iz naših čebelarskih krožkov na dveh osnovnih šolah želimo prenesti na delovanje  čebelnjaka. Po besedah Borisa Seražina namreč »zgolj predavanja in debatni večeri čebelarjem ne zadostujejo, da bi lahko uspešno čebelarili. Tako se vse bolj izrisuje potreba po višjem nivoju izobraževanja – praktičnih prikazih čebelarskih opravil.« Društveni čebelnjak vsekakor ponuja priložnost, da bo ČD Ljubljana znova oralo ledino na področju kakovostnih izobraževanj.

Ljubljana, 15. 10. 2023

Luka Omrčen, predsednik ČD Ljubljana

Gregor Drolc, podpredsednik ČD Ljubljana